Arhitekt Jože Plečnik je eno svojih najpomembnejših stavb zasnoval za Vzajemno zavarovalnico, ki si je za svojo 30. obletnico leta 1930 zraven ljubljanske železniške postaje zamislila novo zgradbo. Monumentalna vogalna stavba je bila v notranjosti zasnovana kot poslovno- stanovanjski objekt, navzven pa kot mestna palača.
Prostorsko je Zavarovalnica zasnovana po vzoru Wagnerjevih klasičnih Dunajskih palač, ki sledijo geometriji ulice, z vogalnim vhodom ter poudarjenim pritličnim podstavkom. Ves trud je Plečnik vložil v fasado, kamor je vgradil celo vrsto simbolov navezanih na dejavnost, kateri je hiša namenjena. Hiše se je prijelo ime »palača« ali »stavba Vzajemne zavarovalnice«.
Danes je lastnica stavbe Zavarovalnica Triglav.
Različnost funkcij je jasno izražena tudi v oblikovanju fasade, kjer je poslovni del pritličja in
mezzanina oblikovan drugače, kot z opeko obložena zgornja nadstropja, kjer so bila stanovanja. V kleti sta bili telovadnica in pa »turistovska kapela«.
Današnja stavba Zavarovalnice Triglav
Palača Vzajemne zavarovalnice
Miklošičeva cesta 19, Ljubljana
Arhitekt: Jože Plečnik
Sodelavca:
France Tomažič, Janez Valentinčič
Kipar: Ivan Pengov
Leto nastanka: 1930
2020
1930
Plečnik se je posvetil predvsem fasadi in rešitvi stopnišča. Skušal je ustvariti stavbo, ki bi lahko tekmovala z njegovo Zacherlovo hišo na Dunaju. Stavba ima enotno fasado, ki se preko poudarjenega vogala nadaljuje ob obeh ulicah. Različnost funkcij je jasno izražena tudi v oblikovanju fasade, kjer sta poslovni del pritličja in mezzanina izvedena iz kamna, zgornja nadstropja, kjer so bila stanovanja pa obložena z opeko. Plečnik se je pri stavbi zavarovalnice v nadstropjih ukvarjal z dvojno fasado. Zunanji sloj tvorijo stebri, notranjega pa opečna fasada z okenskimi in vratnimi odprtinami ter skromnim okrasjem. Sloja se odkrivata/skrivata v različnih pogledih. Opečni stebri so postavljeni pred fasado tako, da nam ob pogledu od strani skrijejo okna. Spodaj so ožji kot na vrhu, kar opazovalcu z ulice daje vtis, da so po vsej višini enako debeli. Takšne optične korekture izvirajo iz arhitekture antičnih grških templjev. Simbol vzajemnosti je Plečnik na fasadi izrazil z upodobitvijo kipov na frizu stavbe, ki so povezani z vrvjo. Nad njimi so tudi otroci, ki simbolizirajo prihodnje rodove, povezane v vzajemno solidarnost. Stavba je bila grajena izključno z domačimi, lokalnimi materiali in vsa dela so izvajali domači mojstri.
Poleg Plečnika in Tomažiča je pri izdelavi načrtov sodeloval še Janez Valentinčič, ki je izrisal izvedbene načrte za fasado, kasneje pa mu je Plečnik zaupal tudi načrte za kapelo in njeno opremo. Ulična fasada ni bila izvedena po osnovnem načrtu. Valentinčič je pred gradnjo napravil nov izvedbeni načrt. Prvotni načrt je v prvem in drugem nadstropju okoli vhodnega vogala predvideval globlji balkon, fasado z okni pa za kak meter pomaknjeno za stebre, razen okoli vogalne okrogle sobe. V tem delu bi bili stebri pomaknjeni za 35 cm v notranjost stavbe. Balkonska ograja ne bi bila iz balustrov, ampak polna iz umetnega kamna. Stebri okoli vogala bi bili kamniti in ne opečnati, kot preostali. Zaradi oblike vogalne okrogle sobe bi odpadlo tudi zadnje okno pred vogalom na fasadi ob Miklošičevi in takratni Masarykovi cesti.
Plečnikov načrt mezzanina
Mezzanin je s poslovnimi dvoranami in pisarnami vodstva zavarovalnice predstavljal reprezentančni del stavbe. Ob Miklošičevi cesti so bile pisarne vodstva ter mala in velika sejna soba, ob takratni Masarykovi pa dve veliki dvorani življenjskega in požarnega oddelka ter nekaj pisarn. Nad vhodno avlo pa se je nahajala okrogla sejna soba. Vsi prostori so imeli izbrano opremo, ki jo je oblikoval Plečnik. Ob dograditvi Tomažičevega dela leta 1936 je bila sejna soba prestavljena v novi trakt. V povojnem obdobju so bile vse dvorane, razen sejne sobe, predeljene v manjše pisarne.
Prosim, stopite naprej!
Predprostor z dvema posvetovalnicama pred poslovnim traktom v mezzaninu ob nekdanjem Trgu OF
Glavno stopnišče
Poslovna dvorana elementarnega oddelka
Velika sejna dvorana
Poslovalnica >>življenjskega oddelka<<
Dvoriščna fasada objekta je zasnovana skromno, skoraj utilitaristično. Iz osnovnega volumna izstopata dve stopnišči, čez celotno fasado pa se v etažah najemniških stanovanj raztezajo preprosti balkoni s prosojno kovinsko ograjo.
Objekt je vključeval več poslovnih prostorov, ki so bile zasnovane kot dvorane. V bistvu so bile to posvetovalnice, namenjene strankam. V povojnem obdobju so bile vse dvorane, razen sejne sobe, predeljene v manjše pisarne.
V kleti Plečnikove stavbe je bila postavljena tudi »turistovska kapela«. V njej so bile maše za vse nedeljske izletnike že ob 4.15 uri zjutraj, preden so odšli na vlak. Kapela je bila urejena leta 1933. Načrte je pripravil Plečnikov asistent Valentinčič. Vhod v kapelo je na ulični fasadi označeval kamnit relief Marije z detetom, ki ga je izdelal Ivan Pengov.
Po vojni so v prostorih kapele uredili arhiv. Opremo kapele so v dogovoru s škofijo demontirali in jo preselili v Dražgoše. Kot zasilno kapelo so jo uporabljali do leta 1966, ko je bila po načrtih arhitekta T. Bitenca v Dražgošah postavljena cerkev in vanjo prenesena tudi oprema iz zavarovalniške kapele.
Fasadi zaključkov stavbnih traktov vzdolž obeh ulic sta bili slepi, vendar opremljeni z napisom in simbolnim elementom stebra – trdnosti in vzajemnosti.
Luknja v glavi kipa, ki stoji v nadstropni čakalnici, je posledica atentata, ki sta ga v 1. nadstropju stavbe izvedla člana VOS Turk Dušan In Dušan Frank na visokega uradnika Vzajemne zavarovalnice g. Iva Peršuha. Po atentatu sta med begom iz zavarovalnice tudi streljala in pri tem slučajno zadela kip v nadstropni čakalnici, ki ima še danes luknjo.
Arhivsko gradivo in podatki:
Dokumentacija MGML/Plečnikova zbirka
Zgodovinski arhiv Ljubljana
Knjiga: Martelanc, Ivan. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Ljubljana, 1933
Letno poročilo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za leto 1939, Ob štiridesetletnici,
Vzajemna zavarovalnica, 1940
Arhiv Roka Pintarja
Muzej novejše zgodovine
Fotografije:
Vid Klančar
Nejc Lasič
Partner projekta:
Zavarovalnica Triglav